IZGUBA SLUHA PRI OTROCIH
Izguba sluha pri otrocih je lahko prisotna ob rojstvu (prirojena) ali se razvije pozneje v otroštvu (pridobljena). Prirojena izguba sluha je lahko dedna (genetska) ali posledica okužb med nosečnostjo, vključno z okužbo s citomegalovirusom ali rdečkami. Izguba sluha je pogostejša pri dojenčkih, ki so v enoti za intenzivno nego novorojenčkov. Izguba sluha je lahko izolirano stanje ali udeležena v različnih sindromih, ki vsebujejo še dodatne simptome. V nekaterih primerih lahko genetsko testiranje pomaga ugotoviti vzrok izgube sluha.
Pridobljeno izgubo sluha lahko povzročijo nalezljive bolezni, kot so meningitis ali ponavljajoče se okužbe ušes, pa tudi travma in nekatera zdravila. Najpogostejši vzrok naglušnosti pri otrocih je izlivni otitis. Težava je ozdravljiva.
Odvisno od vzroka in izvora je lahko izguba sluha:
Senzorinevralna – trajna vrsta izgube sluha, ki se pojavi, ko sta notranje uho (polžek) ali slušni živec poškodovana ali nepravilno oblikovana.
Prevodna – pojavi se, ko zvok ne more potovati skozi uho zaradi: nabiranja ušesnega masla, tujka, ki se je zataknil v sluhovodu, nabiranja sluzi v bobnični votlini ali bolezni bobniča in slušnih koščic.
Prevodno izgubo sluha zdravimo z zdravili ali kirurško.
Izgubo sluha delimo na:
Začetno
Lahko
Srednjo
Težko
Simptomi
Naglušnost, kot je nezmožnost slišati šibke zvoke
Neodzivnost na zvok
Zaostajanje v govornem razvoju
Nejasen govor
Simptomi
Preizkus sluha je najboljši način za diagnosticiranje izgube sluha in ugotavljanje resnosti le-tega. Noben otrok ni premlad za pregled sluha!
Zdravljenje
Zdravila
Operacije
Slušni aparati
Kohlearni vsadki
Novorojenčke je treba takoj po rojstvu testirati za izgubo sluha in za gluhost, da lahko zdravniki čimprej pričnejo z zdravljenjem ali rehabilitacijo. Intervencija v prvih šestih mesecih lahko prepreči razvojne in socialne težave.