10 ŽIVALI Z NAJBOLJŠIM SLUHOM
Človeško uho je občutljivo za zvok s frekvencami med 20 Hz in 20 kHz, vendar pa se ta razpon močno spreminja glede na starost, poklicne poškodbe sluha in spol. Posamezniki so zmožni zaznavati zvok do frekvence 22 kHz in morda še več, medtem ko je meja za druge 16 kHz. Frekvencam v tem območju pravijo tudi zvočne ali »avdio«-frekvence. Zvoku z višjimi frekvencami pravimo ultrazvok, zvoku z nižjimi pa infrazvok. Ljudje infrazvok s frekvenco 16 Hz zaznavamo kot vibracije.
Veliko živali pa ima vseeno veliko boljši sluh kot je naš
1. MOLJI
Določen molj, veliki voščeni molj, je bil imenovan za najboljši sluh v živalskem kraljestvu. Slišijo lahko frekvence do 300 kHz, 15-krat višje od najvišjih zvokov, ki jih lahko slišimo mi. Verjame se, da je ta molj razvil tako občutljiv sluh, da bi pobegnil od svojega glavnega plenilca: netopirja. Netopirji za lov uporabljajo visokofrekvenčno eholokacijo, toda veliki voščeni molji lahko slišijo klice netopirjev, kar jim daje možnost, da se lahko izognejo svojim plenilcem.
2. NETOPIRJI
Ponoči oddajajo zelo visoke ultrazvoke, ki jih naš sluh ne zazna. Če se ta zvok dotakne česarkoli, se (lat.) echo odbije nazaj podobno, kot ti slišiš svoj odmev, če zakričiš v gorski dolini. Netopir sliši odmev in tako ugotovi, kje je predmet, ki ga je zvok zadel. Netopirji imajo najboljši sluh med kopenskimi sesalci. Pri tem jim pomagajo uhlji, ki so ogromni v primerjavi s preostalim telesom.
3. SOVE
Sove imajo izredno razvit sluh, poleg tega pa imajo glavo oblikovano tako, da zvok usmerja proti ušesom, kar jim omogoča natančno določanje lokacije plena, tudi če ga ne
vidijo. Večina vrst sov ima asimetrično postavljena ušesa; eden uhelj je nekoliko bolj naprej in drugi nekoliko višje od prvega. Razlika v postavitvi ušes jim omogoča, da natančno določijo, od kod prihaja zvok, in jim pomaga ujeti svoj majhen plen v temi.
4. SLONI
Sloni imajo izjemen sluh s povprečnim razponom 16 Hz–12 kHz. Uglašeni so na 25-krat nižji frekvenci kot ljudje. Njihova stopala in rilec imajo tudi specializirane receptorje za zaznavanje nizkofrekvenčnih vibracij. Vsi odrasli sloni lahko opravljajo infrazvočne klice. Ugotovljeno je bilo, da sloni uporabljajo svoje močne, globoke klice v komunikaciji na daljavo za usklajevanje skupinskih gibanj in iskanje partnerjev v reproduktivnem stanju. Fascinantna opazovanja slonov v izjemno sušnem območju Namibije kažejo, da bi lahko uporabili infrazvok, ki ga povzročajo oddaljene nevihte, da bi našli vodo v sušnih obdobjih.
5. MAČKE
Sluh povprečne mačke je vsaj petkrat boljši kot pri odraslem človeku. Mačji sluh je izjemno občutljiv in lahko sliši tone v veliko višjih tonah kot ljudje. To jim daje prednost v naravi, saj večina njihovega plena, kot so glodalci ali ptice, oddaja visoke zvoke. Mačke lahko vrtijo ušesa za 180 stopinj.
Medtem ko imajo ljudje v obeh zunanjih ušesih 6 mišic, imajo mačke 32 mišic v vsakem!
6. PSI
Dvajset dni po rojstvu začne mladičkom delovati tudi sluh. V primerjavi s človekom ima pes boljši sluh za določene vrste zvokov.
Pasji sluh nedvomno močno prekaša sluh človeka, saj lahko (mlad) človek sliši zvoke s frekvenco največ 20.000 Hz, med tem ko lahko pes sliši zvok s frekvenco do 40.000 Hz. Pes torej sliši najmanj petkrat bolje od človeka!
7. KONJI
Konjev sluh je veliko bolj oster kot naš. Konji lahko slišijo zvoke nizke do zelo visoke frekvence, v območju od 14 Hz do 25 kHz (človeški razpon = 20 Hz do 20 kHz). Konjska ušesa se lahko premikajo za 180 stopinj z uporabo 10 različnih mišic (v primerjavi s tremi mišicami za človeško uho)
8. DELFINI
Zvoki in sluh delfinov, znani tudi kot SONAR in eholokacija, omogočajo delfinom prefinjene komunikacijske tehnike, ki so podobne medsebojni komunikaciji ljudi. Razpon sluha delfinov je prav tako širši kot pri mnogih vrstah, kar jim omogoča, da slišijo posebne zvočne frekvence peska, ki jih ljudje ne morejo. Delfini uporabljajo majhne ušesne odprtine na obeh straneh glave, da poslušajo ali slišijo zvoke. Te majhne odprtine običajno uporabljajo za poslušanje, ko niso pod vodo. Da slišijo zvoke pod vodo, uporabljajo svojo spodnjo čeljustnico, ki prevaja zvoke v srednje uho.
9. PODGANE
Podgane lahko slišijo ultrazvok: razpon podganjega sluha je okoli 200 Hz do 80 ali 90 kHz.
Obstaja cel svet visokofrekvenčnega zvoka, ki ga lahko slišijo podgane, mi pa ga ne moremo zaznati.
Na primer: Ko človek nežno drgne skupaj palec in kazalec, mi ne slišimo ničesar. Toda to gibanje podganam oddaja praskajoč zvok v ultrazvočnem območju.
10. GOLOBI
Golobi lahko zaznajo zvoke na nižjih frekvencah kot ljudje, kar naj bi prispevalo k njihovi odlični navigaciji, golobi so namreč najboljši navigatorji na svetu. Golobi lahko slišijo zvoke do 0,5 Hz in lahko zaznajo oddaljene nevihte, potrese in celo vulkane.