Ušesno maslo ali cerumen je snov, ki jo naše telo proizvaja za vzdrževanje čistega in zdravega sluhovoda. Škodljiv vonj preprečuje „stvarem“, da bi se splazile v notranjost le-tega, protimikrobne snovi pa pomagajo zmanjšati rast bakterij.
Obstajata dve različni vrsti žlez, ki proizvajajo ušesno maslo v zunanji, prvi tretjini sluhovoda. Ta izloček skupaj z odmrlimi kožnimi celicami in lasmi tvori gosto lepljivo snov. Te žleze so modificirane apokrine žleze in žleze lojnice in skupaj tvorijo ušesno maslo (Stoeckelhuber et al, 2006).
Kadar se proizvede preveč ušesnega masla in mu je na nek način onemogočena naravna pot iz sluhovoda, lahko le-ta zamaši ušesni kanal. Bolje je pustiti, da se ušesno maslo/cerumen po naravni poti izloči iz sluhovoda in se vhod kanala samo obriše s čisto krpo (National Library of Medicine, n.d.).
Včasih pa to ni dovolj in je zato potreben strokovnjak, ki odstrani višek cerumna iz ušesnega kanala. Če je maslo zelo suho in je bilo v kanalu dlje časa, se lahko prilepi na steno kanala in v nekaterih primerih se lahko pri odstranitvi le-tega sprime s plastjo kože. Takrat je bolje, da ga odstrani kvalificiran strokovnjak.
Ko slušni akustik vidi nabiranje in vrsto ušesnega masla, je mogoče pripraviti načrt za varno odstranitev le-tega. Varni načini odstranjevanja nikoli ne vključujejo svečk za ušesa ali vtikanja tujkov v uho (kot so razni “domači zvarki”). Sluhovod ima kostni del, ki se na sredini zoži, torej na sredini nastane ožina iz katere uho ne more “potisniti” cerumna nazaj ven. Velikokrat, ko poskušajo ljudje vsaj na začetku odstraniti cerumen brez strokovnjaka, naredijo več škode kot koristi (McKenney, 2020).
Opomba: ušesno maslo obstaja z razlogom in v normalnih okoliščinah samočiščenje s stalnim odstranjevanjem ušesnega masla poveča možnost rasti bakterij v ušesnem kanalu.
Slušni akustik bo velikokrat, zlasti pri uporabnikih slušnih aparatov, svetoval odstranitev cerumna nekajkrat na leto (lahko se razlikuje glede na osebo in proizvodnjo le-tega) z izpiranjem pod prho z vodo telesne temperature, lahko se tudi uporablja malo vodikovega peroksida ali jabolčnega kisa raztopljenega v vodi.
Prva tretjina sluhovoda ima pod kožo hrustanec, nato je na meji s kostnim delom ožina. Koža je v sluhovodu precej tanka in jo lahko poškoduje že sama vatena paličica, v nekaterih primerih povzroči nastanek krvnega mehurja ali hematoma (Cedar Sinai, 2018).
Ko se staramo smo še bolj nagnjeni k neprevidnosti, tudi sam kanal ni raven in, ker ne vidimo, kaj počnemo, niti ne poznamo dovolj dobro notranjosti uhlja, lahko povzročimo odrgnine in s tem povečamo tveganje okužb.
Svečke za ušesa ne učinkujejo najbolje; „umazano“, ki priteče iz sluhovoda, je pravzaprav stopljena svečka in ne ušesno maslo. Tudi vatirane palčke naredijo več škode kot koristi. Ljudje niso tako nežni, kot si mislijo in, ko praskajo po sluhovodu ušesno maslo pogosto potisnejo predaleč navzdol po kanalu, da bi prišel ven po naravni poti.
Ko se proizvede preveč ušesnega masla ali če mu je preprečeno izločanje iz ušesnega kanala, se lahko ušesno maslo mabere v taki meri, da zamašita sluhovod in se pojavi ceruminalni čep. Zamašitev sluhovoda z ušesnim maslom vpliva tudi na vašo slušno sposobnost.
Morda imate zamašitev z ušesnim maslom, če občutite, da je uho polno, ali pa, da je prisoten občutek zamašenosti. Srbenje, tinitus (zvonenje v ušesih) in včasih omotica so lahko tudi simptomi za prekomerno količino ušesnega masla.
Nosilci slušnih aparatov, zlasti tisti, ki imajo tesno prilegajoče se ali trdne dele v sluhovodu, proizvedejo več ušesnega masla. Telo prepozna slušni aparat kot tujek in proizvede več masla, z namenom da ga “potisnile” ven. Slušni aparat namestimo vsak dan v sluhovod in tako lahko cerumen potisnemo nazaj v globino sluhovoda.
Uporaba vatiranih palčk za “čiščenje” kanalov spodbudi žleze, da proizvedejo več ušesnega masla, hkrati pa paličice potisnejo cerumen v globino, na bobnič, namesto, da bi ga očistile.
Slušni akustik in drugi zdravstveni delavci uporabljajo otoskop za pregled ušesnega kanala. Nekateri imajo video verzijo otoskopa in kanal lahko prikazujejo na video monitorju, kar je lahko zelo zanimivo za tiste, ki želijo izvedeti več o svojih sluhovodih.
Obstajajo različne vrste odstranjevanja. Orodja, kot so kirete in aligatorske pincete, lahko uporabite za hitro odstranitev večine ušesnega masla, zlasti če še ni prišlo do popolne blokade. Za odstranitev se uporablja tudi postopek sesanja in zatem odstranitev z izpiranjem. Pri izpiranju, je pomembno, da uporabimo vodo telesne temperature, saj lahko prevroča ali premrzla povzroči vrtoglavico, ker je center za ravnotežje v ušesih zelo blizu sluhovoda (Seltzer, 1957; Nall, 2019).
Uporabljajte samo mehko čisto krpo za čiščenje zunanjosti ušes, redno obiskujte strokovnjaka in v notranjost ušes ne vstavljajte nobenih tujkov, razen naprav za zaščito sluha in slušnih aparatov!
Oglasite se in potrudili se bomo, da poiščemo najboljšo rešitev za vaše težave. Na voljo smo vam za strokovne nasvete in preizkus slušnih aparatov. Naši izkušeni akustiki vam bodo pomagali, da skupno poiščete najboljšo rešitev vaših težav.