Test sluha
Slabši sluh se pogosto pojavi postopoma. Najprej se pogosteje presliši posamezna beseda, televizija postane nekoliko glasnejša, pogovor v družbi pa zahteva več zbranosti. V takšnih primerih je test sluha prvi korak do jasnejšega razumevanja, kaj se dogaja s sluhom in kakšne rešitve so smiselne.
Meritev sluha je preprost, neboleč in običajno kratek postopek. Opravi se v okviru ORL obravnave, kjer specialist otorinolaringologije in usposobljeno zdravstveno osebje preverita stanje ušes, izmerita sluh ter po potrebi določita nadaljnje korake. Če se izkaže, da je primerna rešitev slušni aparat, specialist ORL izda naročilnico za testiranje slušnega aparata.
Slušni center Deligo v Ljubljani pomaga pri naslednjem koraku: izbiri, prilagoditvi in testiranju slušnega aparata.
Kdaj je smiselno opraviti test sluha?
Test sluha je priporočljiv, kadar se pojavijo znaki, da poslušanje ni več tako jasno kot prej. Pogosti znaki so slabše razumevanje govora, težave pri pogovoru v skupini, pogosto prošnje za ponavljanje, glasnejše poslušanje televizije ali občutek, da ljudje govorijo nerazločno.
Na meritev sluha je smiselno pomisliti tudi pri šumenju, piskanju ali občutku zamašenosti v ušesu. Včasih je vzrok preprost, na primer ušesno maslo, včasih pa je potrebna natančnejša ORL obravnava.
Kako poteka pot do meritve sluha?
Prvi korak je obisk osebnega zdravnika. Ta ob težavah s sluhom izda napotnico za specialista ORL, torej otorinolaringologa.
Na ORL pregledu sledi pogovor o težavah. Pomembni so podatki o tem, kdaj so se težave začele, v katerih situacijah je sluh slabši, ali je prisotno šumenje v ušesih in ali so težave bolj izrazite na enem ali obeh ušesih.
Nato specialist pregleda uho. S posebnim instrumentom preveri sluhovod in bobnič ter oceni, ali je morebitna težava povezana z zunanjim ali srednjim ušesom. Šele nato sledi meritev sluha.
Kako se meri sluh?
Osnovna preiskava sluha se imenuje avdiometrija. Pri pražni tonski avdiometriji se meri, kako tihe zvoke oseba še zazna pri različnih frekvencah. Test poteka v tihem prostoru ali zvočno izolirani kabini, da zvoki iz okolice ne vplivajo na rezultat.
Med meritvijo se uporabljajo slušalke. Preiskovanec posluša tone različnih višin in jakosti ter ob vsakem zaznanem zvoku pritisne gumb ali dvigne roko. Zvoki so lahko zelo tihi, saj je namen meritve ugotoviti slušni prag, torej najnižjo jakost zvoka, ki jo uho še zazna.
Meritev običajno zajema zračno prevodnost s slušalkami. Po potrebi se preveri tudi kostna prevodnost s kostnim vibratorjem. Tako lahko specialist lažje oceni, ali je težava povezana s prevajanjem zvoka ali z zaznavanjem zvoka v notranjem ušesu oziroma slušnem živcu.
Kaj pokaže avdiogram?
Rezultat meritve sluha se prikaže kot avdiogram. To je grafični prikaz, ki pokaže, kako dobro oseba sliši različne frekvence in jakosti zvoka. Frekvence se merijo v hercih, jakost zvoka pa v decibelih. Avdiogram specialistu ORL pomaga oceniti vrsto in stopnjo naglušnosti. Na podlagi rezultata se določi, ali je potrebna dodatna diagnostika, zdravljenje ali slušna rehabilitacija s slušnim aparatom.
Pomembno je poudariti, da slušni aparat ni enaka rešitev za vsakogar. Izbira je odvisna od vrste izgube sluha, stopnje naglušnosti, oblike ušesa, življenjskega sloga in vsakodnevnih slušnih potreb.
Kaj sledi, če je potreben slušni aparat?
Če specialist ORL ugotovi, da je slušni aparat primerna rešitev, izda naročilnico za testiranje slušnega aparata. S to naročilnico se lahko opravi preizkus pri izbranem dobavitelju slušnih aparatov.
V Slušnem centru Deligo v Ljubljani slušni akustik razloži postopek testiranja, predstavi primerne možnosti in pomaga pri izbiri slušnega aparata glede na izvid, potrebe in način življenja. Slušni aparat se nato prilagodi na podlagi meritve sluha in odziva uporabnika.
Po začetni prilagoditvi sledijo kontrole. Na teh se preveri, kako se oseba počuti z aparatom, kako dobro razume govor v vsakdanjih situacijah in ali so potrebne dodatne nastavitve. Privajanje na slušni aparat je proces, zato so pravilne nastavitve, realna pričakovanja in strokovna podpora zelo pomembni.
Ko je testiranje uspešno zaključeno in je oseba s slušnim aparatom zadovoljna, se postopek zaključi pri specialistu ORL, ki izda končno naročilnico za slušni aparat.
Ali test sluha boli?
Meritev sluha ni boleča. Pri osnovni avdiometriji se posluša zvoke različnih višin in jakosti ter se nanje odziva s pritiskom na gumb ali dvigom roke. Postopek ni invaziven in ne zahteva posebne priprave.
Za zanesljiv rezultat je pomembno predvsem dobro sodelovanje pri meritvi. Tudi zelo tihe tone je treba označiti takoj, ko so zaznani, saj se na ta način določi dejanski prag slišnosti.
Zakaj ni dobro odlašati s testom sluha?
Težave s sluhom ne vplivajo samo na zaznavanje zvokov. Pogosto vplivajo tudi na razumevanje govora, komunikacijo z bližnjimi, občutek varnosti in splošno kakovost življenja.
Zgodnja meritev sluha omogoča, da se težava najprej jasno opredeli. Če je rešitev slušni aparat, je pomembno, da se izbere in nastavi na podlagi strokovne meritve, ne na pamet. Tako je več možnosti, da bo poslušanje naravnejše, govor razumljivejši, privajanje pa lažje.
Test sluha - naslednji korak
Pri težavah s sluhom je prvi korak obisk osebnega zdravnika in ORL pregled. Če specialist ORL po meritvi sluha izda naročilnico za testiranje slušnega aparata, je naslednji korak izbira slušnega centra.
Slušni center Deligo v Ljubljani nudi pomoč pri izbiri, nastavitvi in testiranju slušnih aparatov. Cilj je jasen postopek, razumljiva razlaga možnosti in rešitev, ki je prilagojena dejanskim slušnim potrebam.
