Klasifikacija gluhote oz. naglušnosti

Z vidika avdiologije se pod pojem gluhota (lat. anacusis) prišteva:

– popolna izključitev avditivne funkcije,

– naglušnost (lat. hypacusis),

– omejena sposobnost poslušanja in motnje sluha (lat. dyacusis),

– motnje v sprejemanju zvočnih signalov in zvočnih informacij iz kakršnegakoli razloga.

Pri delu s slušnimi aparati se uporablja klasifikacija, ki deli gluhoto na pet stopenj:

– Izguba sluha do 20 dB se šteje kot normalen sluh.

– Izguba sluha do 40 dB je imenovana tudi kritična meja in šteje kot lažja naglušnost.
(Oseba s tako izgubo sluha ima komunikativne težave, če je sogovornik oddaljen več kot 2 – 3 m.)

– Izguba sluha do 60 dB šteje kot zmerna naglušnost.
(Takšna okvara sluha povzroča večje komunikativne težave, ker oseba sliši sogovornika le na razdalji 0,5 – 1 m.)

– Izguba do 85 dB se šteje kot težja naglušnost.
(Oseba s takšno izgubo sliši le zelo glasen govor direktno na uho.)

– Izguba do 95 dB je praktično obravnavana kot gluhota.
Oseba s tako izgubo sluha se ne odziva na govor.

– Izguba, ki je večja kot 100 dB pa je popolna gluhota.

Potrebujete pomoč?

Oglasite se in potrudili se bomo, da poiščemo najboljšo rešitev za vaše težave. Na voljo smo vam za strokovne nasvete in preizkus slušnih aparatov. Naši izkušeni akustiki vam bodo pomagali, da skupno poiščete najboljšo rešitev vaših težav.

Deli s prijatelji