RAZVOJ SLUHA PRI ČLOVEKU
Vsak dan jemljemo našo sposobnost, da slišimo čudovito glasbo, zvoke otroškega smeha in „ljubim te“ naših najdražjih, kot samoumevno. Zahvaljujoč evoluciji se je človeški sluh z leti razvil do te mere, da lahko mnogi od nas slišimo tudi najšibkejše zvoke.
Kako smo torej prišli do te točke?
Verjeli ali ne, vse se je začelo z ribo! Našo sposobnost slišanja so omogočile ribje škrge!
Pred skoraj 370 milijoni let je bila v škržni odprtini ribe, imenovane Eusthenopteron, majhna zvita kost. Panderichthys, potomec tega Eusthenopterona, je razvil večjo različico te kosti, znano kot spirala, imenovano „spiracles“, ki je ribam omogočala dihanje zraka pod vodo. Po mnenju znanstvenikov je prav ta spirala „manjkajoči člen med ribjimi škrgami in sposobnostjo slišanja kopenskih živali“. To pomeni, da se je naše uho torej razvilo iz ribjih škrg!
Od takrat je prišlo do številnih drugih evolucijskih korakov, ki so razvili človeško sposobnost slišanja.
Čeprav ljudje nimamo najboljšega sluha v primerjavi z drugimi vrstami, tudi nimamo najslabšega.
Raziskovalci so našli fosile „homininov“, vrste pračloveka, ki nakazujejo, da so imele zgodnje vrste, kot sta Paranthropus robustus in Australopithecus africanus, podobne slušne sposobnosti kot današnji ljudje in bi verjetno lahko slišale ostrejše zvoke celo bolje kot mi. Takratni „ljudje“ so bili torej bolj občutljivi na T-je, K-je, F-je in S-je v območju od 1 do 3 kHz. Študija iz leta 2011 v reviji Science je pokazala, da verbalna komunikacija toraj izvira iz Afrike, iz tako imenovanih „jezikov klikanja“.
Te raziskave so razkrile, kako je prišlo do evolucije človeškega sluha. Naše slušne in komunikacijske sposobnosti pa so z leti še zelo napredovale. Danes ljudje, kot normalno, zaznamo zvočne frekvence med 125 Hz in 6 kHz, večina pogovornih frekvenc pa je v območju od 500 Hz do 4 kHz.