VRSTE NAGLUŠNOSTI
Glede na mesto okvare sluha ločimo:
PERIFERNE MOTNJE SLUHA
Prevodna ali konduktivna izguba sluha
Mesto okvare sluha je v zunanjem ali srednjem ušesu. V primerih prevodne naglušnosti se zvočni valovi ne prenašajo ali slabo prenašajo v notranje uho zaradi motenj v sluhovodu, bobniču, slušnih koščicah, ovalnemu ali okroglemu okencu. Ta okvara se običajno izraža kot blaga ali zmerna stopnja naglušnosti – slušni prag običajno ne preseže intenzitete 65 dB, krivulja pa je v glavnem linearna. Te vrste naglušnosti se največkrat pozdravijo z zdravili ali s kirurškimi posegi. Tudi uporaba slušnega aparata je uspešna.
Zaznavna ali senzorinevralna izguba sluha
Mesto okvare je v notranjem ušesu ali gre za okvaro slušnega živca in je ne moremo pozdraviti. Vzroki zanjo so lahko rdečke v nosečnosti, hrup, starost, dedni faktorji,… Sem spadajo vse stopnje izgube sluha. Rehabilitacija poslušanja in govora zahteva uporabo elektroakustične tehnike. Zaradi okvare čutnic prihaja do popačenja zvoka, zato je lahko govor kljub ustreznemu ojačenju slabše razumljiv. Novejši slušni aparati, ki niso zgolj ojačevalci zvoka, zagotavljajo boljše rezultate pri razumevanju govora.
Mešana ali kombinirana izguba sluha
Istočasno obstajata prevodna in zaznavna okvara sluha.
CENTRALNE MOTNJE SLUHA
Centralna izguba sluha pomeni nezmožnost avditornega centra možganov, da pravilno razume oz. prepozna zvočne informacije (zvok ali govor). Vzrok za takšno nezmožnost možganov je poškodba, okvara slušnega živca, možganskega debla ali avditornega korteksa. Centralne okvare sluha lahko spremlja zaznavna naglušnost, vendar ne nujno. Med centralne motnje spadata:
Retrokohlearna okvara
Vzrok motnje lahko opredelimo kot merljiv bolezenski proces živčnega sistema centralno od polža (tumorska rast, infarkt, anomalije žilja itd.)
Centralne motnje slušne predelave
Te so rezultat neprimerne uporabe in obdelave akustičnih signalov v centralnem živčnem sistemu. Poleg nezmožnosti dati zvoku pomen so prizadeti še slušni spomin, slušna pozornost, sposobnost razločevanja glasov in ločevanja glavnega slušnega dražljaja od šuma okolja. Degenerativni procesi pri staranju potekajo tako v periferni kot tudi v centralni slušni poti. Zaradi sprememb v sredniem in notranjem ušesu se zvok neprimerno prevaja, prihaja do popačenj, zaradi starostnih sprememb v centralnih slušnih poteh pa se zvok tudi neprimerno predela.